Genesis 29

29. Poglavje

1Potem odrine Jakob ter pride v deželo Jutrovcev. 2Ko se pa ozira, glej, vodnjak na polju, in glej, tri črede ovac tam, ležečih poleg njega, ker so se iz tistega vodnjaka napajale črede, in kamen velik na vodnjakovi odprtini. 3Sem namreč so navadno gonili vse črede, in odvalili so kamen z vodnjakove odprtine in napajali ovce, nato so kamen zopet položili na vodnjakovo odprtino na svoje mesto. 4In Jakob jim reče: Bratje moji, odkod ste? Odgovoré: Iz Harana smo. 5In jih vpraša: Poznate li Labana, sina Nahorjevega? Oni reko: Poznamo. 6Nato jim reče: Ali se mu dobro godi? Oni reko: Dobro; in glej Rahelo, hčer njegovo, ki gre z ovcami. 7Tedaj reče: Glejte, še je dneva veliko; prezgodaj je zbirati živino: napojite te ovce ter pojdite in pasite. 8Oni pa reko: Ne moremo, dokler se niso zbrale vse črede, tedaj šele odvalimo kamen z vodnjakove odprtine in napojimo ovce. 9Ko je še govoril ž njimi, pride Rahela z ovcami svojega očeta; kajti pasla jih je. 10In zgodi se, ko vidi Jakob Rahelo, hčer Labana, brata matere svoje, in ovce Labana, brata matere svoje, da pristopi Jakob ter odvali kamen z vodnjakove odprtine in napoji ovce Labana, brata matere svoje. 11In Jakob poljubi Rahelo in glasno zajoka. 12In pove Jakob Raheli, da je sorodnik očeta njenega in da je sin Rebekin; ona pa poteče in sporoči očetu svojemu. 13In zgodi se, ko začuje Laban sporočilo o Jakobu, sinu sestre svoje, da mu priteče naproti ter ga objame in poljubi in ga pelje v hišo svojo. In pripoveduje Labanu vse te dogodke. 14In Laban mu reče: V istini, kost si moja in meso moje. In ostal je pri njem cel mesec. 15Potem reče Laban Jakobu: Ali naj bi mi, ker si brat moj, služil brezplačno? Povej mi, kaj bodi plačilo tvoje. 16Imel je pa Laban dve hčeri: ime starejši Leja in mlajši ime Rahela. 17Imela je pa Leja oči slabotne, ali Rahela je bila lepe postave in zalega obličja. 18In Jakob je ljubil Rahelo; in reče: Služil ti bom sedem let za Rahelo, mlajšo hčer tvojo. 19In Laban veli: Bolje bode, da jo dam tebi nego drugemu možu: ostani pri meni. 20Tako je služil Jakob za Rahelo sedem let, in so se mu zdela kakor nekoliko dni, zato ker jo je ljubil. 21Tedaj reče Jakob Labanu: Daj mi ženo mojo, ker so izpolnjeni dnevi moji, da grem k njej. 22In Laban zbere vse može tistega kraja in napravi pojedino. 23Zvečer pa vzame Lejo, hčer svojo, ter jo pripelje k njemu; in on se združi ž njo. 24In da ji Laban Zilpo, deklo svojo, da bodi Leji, hčeri njegovi, dekla. 25In zjutraj, glej, bila je Leja. In reče Labanu: Kaj si mi to storil? Nisem li služil za Rahelo pri tebi? Zakaj si me torej okanil? 26Njemu pa reče Laban: Ni navada tako v našem kraju, da se moži mlajša pred prvenko. 27Izpolni njen teden; potem ti damo tudi ono za službo, ki jo boš opravljal pri meni še drugih sedem let. 28In Jakob stori tako ter izpolni njen teden, in Laban mu da Rahelo, hčer svojo, za ženo. 29In Laban da Bilho, deklo svojo hčeri svoji Raheli za deklo. 30In šel je tudi k Raheli; in ljubil je tudi Rahelo bolj nego Lejo. In služil je še drugih sedem let pri njem. 31Ko je pa videl Gospod, da za Lejo ni ljubezni, odpre maternico njeno, Rahelo pa pusti nerodovitno. 32In Leja spočne ter porodi sina in mu da ime Ruben; dejala je namreč: Zato ker se je Gospod ozrl na ponižanje moje, kajti sedaj me bo ljubil moj mož. 33In spočne zopet in rodi sina ter reče: Ker je čul Gospod, da mi ni ljubezni, zato mi je dal tudi tega, in imenovala ga je Simeona. 34In spočne vnovič ter rodi sina in reče: Sedaj se mi vendar priklene moj mož, ker sem mu rodila tri sinove, in imenovala ga je Levija. 35Potem spočne zopet in, rodivši sina, reče: Hvalila bom ta krat Gospoda, in ga je imenovala Juda. Tedaj pa je nehala roditi.